Dom za mlade Družine in pare

IZOLACIJA

Objava uredništva 30/06/2011, vsebina: Kristina Meršak

Rubrika: Brez kategorije, Dom za mlade 2011, Gradbena dela

Povej naprej:
room

Dobro izolirana hiša nas pozimi greje, poleti pa hladi. Ker kvalitetna toplotna izolacija preprečuje izgubo dragocene energije, bodo posledično nižji tudi mesečni stroški ogrevanja in hlajenja. Katere materiale izbrati, da bo prihranek energije čim večji, kako se lahko izolacije lotimo ekološko in zakaj je pomembna hidroizolacija, si preberite v nadaljevanju.

 

SLABA IZOLACIJA: VLAGA IN VISOKI STROŠKI OGREVANJA

Pri starejših hišah, ki imajo slabo izolacijo, se tekom let pričnejo pojavljati številne težave, v kolikor pa boste v procesu gradnje nove hiše varčevali pri izolaciji, lahko do teh težav pride že zelo hitro. »Predvsem visoki stroški ogrevanja, seveda pa so slabo izolirane hiše tudi energijsko potratne, saj imajo veliko negativnih izpustov v ozračje. Nemalokrat pa imajo takšne hiše hude težave z vlago v notranjih prostorih,« nam je razložil Admir Latić, direktor gradbenega podjetja Endom.

 

PONUDBA MATERIALOV JE ŠIROKA, A EKSPANDIRANI POLISTIREN (EPS) JE ŠE VEDNO UPORABLJEN NAJVEČKRAT

Danes je na tržišču na voljo mnogo materialov, s  katerimi lahko izoliramo hišo. V grobem jih lahko razdelimo na naravne in sintetične. Pod naravne uvrščamo materiale, kot so ovčja volna, bombaž, lan, pluta, les, med sintetične pa poliuretan, EPS in mineralna volna. Kljub poplavi različnih materialov se velika večina ljudi še vedno odloča za EPS. »Dejstvo je, da imajo po mnenju mnogih tovrstne fasade nekje najboljše razmerje med kakovostjo in ceno. Namreč za fasade, kjer se kot izolacija uporablja kamena volna, je značilno, da so precej dražje. Pomembno je izpostaviti tudi dejstvo, da se veliko več energije vlaga pri razvoju EPS. Posledično smo v zadnjih letih dobili kar nekaj različnih vrst EPS, medtem ko pri ostalih materialih tega ni čutiti v takšni meri. Dejstvo je, da ima EPS izredno dobre lastnosti, predvsem izolativnost, ki je seveda ključna lastnost pri toplotnoizolacijskih fasadah,« je izpostavil Latić. Gradbena inženirka Marjeta Vide Lutman iz podjetja Fibran Nord nam je razložila, da je težko primerjati kvaliteto in uporabo različnih izolacij. »Ni slabe izolacije. Govorimo o izolacijah, ki so za določeno zaščito (namen uporabe) izredno ustrezne, za drugo uporabo primerne, za tretjo neustrezne. Tak je na primer XPS; odličen v vlažnem okolju in pod visokimi tlačnimi pritiski, ter za fasade, ki so izpostavljene vremenskim razmeram in mehaničnim obremenitvam ter neustrezen za izolacijo v predelnih stenah.« Debelina izolacije je odvisna predvsem od lokacije in namembnosti objekta, po slovenski zakonodaji pa je določena mimalna debelina izolacije od 12 do 14 cm, odvisno od toplotne prevodnosti materiala ter zasnove same stavbe. Lutmanova še svetuje, da je najbolj optimalna debelina izolacije 18 cm, pri nizkoenergijskih gradnjah pa nekje do 30 cm. Pri odločitvi za primerno izolacijo, bodite pozorni na toplotno prevodnost (λ – manjša kot je, večja je izolativnost materiala) in toplotno prehodnost (U, ki je lastnost konstrukcije, ki nam pove koliko energije ob neki zunanji in notranji temperaturi prehaja skozi konstrukcijo, manjši U pomeni manjše toplotne izgube) materialov. Z izračuni s tmei podatki, npr. lahko ugotovimo, da če debelino izolacije povečamo iz 5 na 16 cm, izgubo energije skozi fasado zmanjšamo kar za 58%.

 

material lastnosti
pluta toplotna in zvočna izolativnost, trdnost, obstojnost, dobra paroprepustnost, ne vpija kondenza, odporna proti glodavcem in žuželkam
leseni kosmiči v razsuti ali trdi obliki – plošče 10–12 cm;  dobri za izolacijo mansardnih stanovanj – do 25 cm
ovčja volna paroprepustna, zato omogoča dobro bivalno okolje, dobro uravnava vlažnost, dobro zapolni med togimi konstrukcijskimi elementi, da ne pride do toplotnih mostov, primerna za suhe prostore
celulozni kosmiči vpihuje se jih s posebnim strojem, zapolnijo tudi težko dostopne dele (da ne pride do toplotnih mostov), ali pa se s ploščami oblagajo stene, vsebuje borovo sol, ki ščiti pred plesnijo in insekti, primerni za suhe prostore
penjeno steklo odporno na zelo nizke temperature in velike obremenitve, zelo lahko, odbija vodo
vermikulit lahek in negorljiv, ima videz peska, na otip topel; treba je nanesti dvojno debelino – slab toplotni izolator
kamena in steklena volna ne trohni, se ne stara, obstojna je pri visokih temperaturah, dober toplotni in zvočni izolator; lahko je kancerogena
ekspandirani polistiren (EPS) nestrupen, odporen na anorganske kisline in soli, majhna vodo vpojnost, ni primeren kot zvočni ali požarni izolator
ekstrudiran polistiren (XPS) ne vpija vode, dober za toplotno zaščito kletnih sten, namenjen za potencialno vlažno okolje
poliuretanske pene odporna je na temperaturne spremembe, vlago ter plesen, ne pa na UV sevanje, težko se odstranjuje
bombaž dober toplotni izolator in cenovno ugoden, lahko je obdan s pesticidi – sproža alergije
trstika (podobno  velja za slamo, lan, kokosova vlakna) dobre toplotne lastnosti, ne gnije, normalno vnetljiva

Vir: http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/PDFknjiznjicaAURE/IL2-03.PDF

 

HIDROIZOLACIJA: ŠČIT PRED VLAGO

Pri celoviti izolaciji hiše je poleg sten pomembno izolirati tudi tisti del sten, ki sega v zemljo in, ki je pogosto vzrok za povečano vlago v bivalnih prostorih. Takšni izolaciji rečemo hidroizolacija, njen namen pa je, da nas ščiti pred vdorom vlage v prostore. Stavbo moramo zaščititi tako v navpični (vertikalna hidroizolacija), kot tudi vodoravni smeri (horizontalna hidroizolacija). Običajno se za hidroizolacijo uporabljajo vroči premazi iz bitumna, asfalta in katrana v kombinaciji z impregniranimi lepenkami, folijami in hladnimi emulzijami.

 

S PREPREČITVIJO TOPLOTNIH MOSTOV ZAGOTOVITE, DA TOPLOTA NA UHAJA V OKOLJE

Vendar pa za kakovostno toplotno izolacijo stavbe ne zadostuje le ustrezna toplotna izolacija sten, strehe in tal. Pomembni so namreč tudi detajli, kot so stiki, priključki, preboji, odprtine in podobno. V kolikor boste pri gradnji na lete pozabili, lahko pričakujete zelo neprijetne posledice, ki jih imenujemo toplotni most. Gre za negativne pojave na zunanjem ovoju stavbe, ki povzročijo večjo rabo energije za ogrevanje in posledično tudi večje stroške ogrevanja, nevarnost kondenzacije vodne pare in s tem nastanek plesni, slabo toplotno ugodje v prostoru in celo zdravstvene težave. Največ toplotnih mostov nastane pri balkonu, nad okni, ob oknih in na vogalih stavbe. Svetujemo vam, da se že med samo gradnjo poskusite v čim večji meri izogniti toplotnim mostovom, kar pa naredite tako, da skrbno načrtujete gradnjo in da toplotno izolacijo namestite brez prekinitev oziroma prebojev na zunanji strani stavbe, ne pozabite izolirati tudi balkon. Poskrbite torej, da bodo spoji zrakotesni, saj je popravilo toplotnih mostov zelo zahtevno, včasih pa tudi neizvedljivo delo – običajno je edina in cenovno najugodnejša rešitev ta, da namestite dodatno toplotno izolacijo na notranji strani sten, ki povzročajo toplotni most.

 

DO SVEŽEGA ZRAKA V HIŠI Z ZRAČNIM MOSTOM

Za kakovost bivanja v hiši pa je prav tako pomemben zračni most, s katerim se lahko izognemo nastajanju plesni. Gre za prostor med strešno kritino in sekundarno kritino z

zajemom zraka v kapu in izpustom v slemenu. Deluje tako, da se zrak v zračnem mostu segreva, nato pa se zaradi termike dviga v sleme, kjer zapusti streho. Nadomesti ga svež zrak, ki vstopi v kapu. Tako boste z zračnim mostom  zagotovili  izsuševanje kondenza iz zračnega mostu ter izpustili pregreti zraka, kar pa še posebej v poletnem času zagotavlja dodatno ohlajevanje strehe, s tem pa manjšo temperaturno napetost in hladnejše mansardne prostore.

 

Viri: www.soven.si/, www.biropomlad.si/, www.slonep.net/, http://gcs.gi-zrmk.si/

Ti je ta članek všeč?

0%

Sorodni članki

Izdelajmo stanovanje v mansardi
Kako financirati nakup ali gradnjo?
NAČRTOVANJE VRTA

Dodaj odgovor

Tvoja e-pošta ne bo objavljena. Zahetvana polja so označena *

*

Lahko uporabite HTML značke in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>


Vprašanje za strokovnjaka

Andrej Erjavec

Urbi Studio, arhitekturno in krajinsko načrtovanje

Andrej Erjavec

Andreja Jesenek, u.d.i.agr.

notranja in zunanja oblikovalka iz podjetja Aja dizajn

Andreja Jesenek, u.d.i.agr.

Bojan Koren

izvajanje klimatizacij in elektroinstalacije Kli-max s.p.

Bojan Koren

Bojan Lemič

iz podjetja Lecom d.o.o.

Bojan Lemič

Janja Frelih Gorjanc, univ. dipl. psihologinja

specialistka zakonske in družinske terapije iz Inštituta Krog Terapevtski center Kranj

Janja Frelih Gorjanc, univ. dipl. psihologinja

Marjeta Vide Lutman

vodja tehnike in marketinga iz podjetja Fibran Nord

Marjeta Vide Lutman

Matej Vajdič

iz SYSTEMAIR d. o. o.

Matej Vajdič

Matjaž Valenčič

energetski svetovalec En Svet

Matjaž Valenčič

Mag. Miha Tomšič, univ.dipl.inž. gradbeništva

vodja na področju gradbene fizike iz Gradbenega inštituta ZRMK d.o.o., Center za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo

Mag. Miha Tomšič, univ.dipl.inž. gradbeništva

Peter Luin, univ.dipl.prav.

iz podjetja VKNJIŽBA nepremičninski postopki d. o. o.

Peter Luin, univ.dipl.prav.


© Mladinski mediji d.o.o