Dom za mlade Družine in pare

Izdelajmo stanovanje v mansardi

Objava uredništva 26/07/2013, vsebina: Anja Jurko

Rubrika: Gradnja in prenova

Povej naprej:
New Image6

Iz starega podstrešnega stanovanja lahko nastane zelo topel dom za mlad par ali družino. Pri urejanju novih podstrešnih prostorov je treba poskrbeti, da bomo preverili in načrtovali vse potrebne stvari, kot so ustrezna napeljava, stanje strešne kritine, toplotna izolacija, se odločili za okna in frčade ter način ogrevanja.

 
Opredelite želje in preverite ovire

Pri izgradnji mansardnega stanovanja morate predhodno preveriti, kaj vas lahko pri izgradnji ovira (nosilne in predelne stene, razpoložljivost prostora, kje bodo okna, ogrevanje …) in kaj bi radi z izgradnjo dosegli (višji stropi, prostorno stanovanje …). Pomembna je kakovostna zasnova ostrešja pod kakovostno kritino in njena natančna izvedba.

 

Kakšna je obstoječa napeljava?

Preverite, kje in kako so razporejene že obstoječe instalacije vodovoda, plina, elektrike in kanalizacije. Tako boste lahko videli, kakšne so možnosti ureditve in načrtovali, kakšna bo razporeditev prostorov.

 

Kakšno je stanje strešne kritine?

Ocenite, kakšna je trajnost kritine, saj mora biti odporna proti vremenskim vplivom. Če je kritina še dovolj dobra in je še ni potrebno zamenjati, potem med lego škarnikov (tramovi ostrešja) namestite parno zaporo (za paro prepustno in vodotesno folijo tako, da s tem zagotovite zajem in izpust zraka iz zračne plasti), namestite toplotno izolacijo debeline 20–25 cm, ki jo zaprete z lesenim opažem ali mavčno kartonskimi ploščami, nato pa jih poljubno pobarvajte.

 

Kje bo vhod?

Priporočeno je, da imate lasten vhod, ki je dozidan na zunanji strani hiše. To lahko storite z montažno jekleno konstrukcijo, ki jo pritrdite na objekt. Morate pa namestiti dovolj široke stopnice. Preverite tudi dostop glede na velikost parcele in sosednje objekte. Seveda so lahko rešitev tudi stopnice znotraj hiše, ki vodijo iz spodnjih prostorov, te pa vzamejo kar nekaj prostora.

 

Načrtovanje prostorov

Podstrešje ima različne višine prostorov, zato je po navadi tam, kjer je strop najvišji,  dnevni prostor, sobe z nižjim stropom pa izkoristite za spalnico, garderobne prostore, shrambe ali kopalnico. Kopalnico poskušajte umestiti nad že obstoječo instalacijo, ki se nahaja v spodnjih prostorih, tako da boste lahko kar od tam poskrbeli za potrebno napeljavo. Pregledati je potrebno instalacijske in električne priključke, jih po potrebi še napeljati in upoštevati vertikalni sanitarni vozel. Pomembno je, da ima podstreha dovolj velik naklon, da boste lahko namestili potrebne elemente v prostorih.

 

Načrtujte toplotno izolacijo

Da bi zagotovili bivalno udobje in dobro počutje, je pri urejanju podstrešnega stanovanja pomemben faktor dobra toplotna izolacija, saj je v strešnih prostorih v poletnih mesecih višja temperatura kot drugje, pozimi pa lahko tudi krepko pade. Z ustrezno debelino izolacije (20–25 cm) in prezračevanjem se zmanjša pregrevanje prostorov v poletnih mesecih, v zimskem času pa prihrani pri ogrevanju in ustvari primerno temperaturo.

 

Kako ogrevati ali hladiti mansardo?

Poskrbeti je potrebno tudi za primerno ogrevanje. Vse pogosteje se vgrajuje električno talno ogrevanje in tudi klasično talno gretje. Vse je odvisno predvsem od višine, ki jo imamo na razpolago. Ker pa želite mansardo pozimi ogrevati, poleti pa ohlajati, je dobra rešitev tudi klima naprava, ki omogoča hlajenje in gretje. Klimatske naprave delujejo tudi kot toplotne črpalke (ogrevanje). Izkoristek hlajenja in gretja je ponavadi pri takšnih napravah malo slabši, vendar pa vam omogočajo dve stvari v enem.

Ocenite osvetljenost in razpoložljivost naravne svetlobe – dodajte okno ali frčado

Podstrešja znajo biti zaradi nižjih prostorov temačna ali celo pretemna. Če ste ugotovili, da je v prostoru premalo svetlobe, boste morali dodati še kakšno strešno okno. Mansardna stanovanja poznajo dva tipa oken: frčado (nadzidek) z oknom na strehi ali strešno okno v ravnini strehe. Več ljudi se odloča za vgradnjo strešnega okna, ki je vgrajeno v nekaj urah in jo mojster izvede iz notranjosti, za izdelavo frčade pa je potrebnih več delavcev, ki delo opravijo na strehi. Strešno okno je trikrat cenejše od frčade z enako stekleno površino.

 

Kako opremiti prostore?

Pri opremljanju prostorov je potrebno upoštevati višino stropa. Na delih z nižjim stropom namestite postelje, sedežne garniture, omare po meri ali si uredite garderobni prostor, ki ga lahko dobro zapolnite s policami in obešalniki. V manjših – nižjih prostorih je pomembno, da je pohištvo premično, fleksibilno, večnamensko in svetlih barv s primerno izbranimi dodatki. Prostori bodo delovali večji, če bodo svetli in enotni, saj so v takih stanovanjih prostori navadno odprti in morajo zato delovati kot celota. Zato uporabite tudi iste materiale, barve in stil. Z dodatkom umetne in naravne svetlobe boste dosegli želeni učinek. Seveda je pri tem potrebno upoštevati možnosti, ki vam jih ponuja prostor, lokacijo in finančna sredstva, ki jih imate na razpolago.


Ovire spremenite v dekor

Različni vidni deli opeke, tramovi, stebri, podstrešna okna, poševne stene lahko ustvarijo zanimiv ambient. Prostor dokončno uredite z beljenjem sten in tal po vaši izbiri. Na koncu priklopite tudi vso električno povezavo ter prostore ločite z vrati, kjer so nujno potrebna (kopalnica–sanitarije, spalnica, če je v družini več članov). Če želite prostor optično povečati, dodajte ogledala.

 
Viri: www.energetika.net, www.ehow.com, www.remodelingcenter.com, www.politron-mp.si

 

Slike: Velux Slovenija d.o.o.

 

Vsebine: Anja Jurko

Ti je ta članek všeč?

100%

Sorodni članki

Senčila
Vodič po materialih za klasično gradnjo
Toplotna izolacija - večji prihranki

One Response to Izdelajmo stanovanje v mansardi

Dodaj odgovor

Tvoja e-pošta ne bo objavljena. Zahetvana polja so označena *

Lahko uporabite HTML značke in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>


Vprašanje za strokovnjaka

Andrej Erjavec

Urbi Studio, arhitekturno in krajinsko načrtovanje

Andrej Erjavec

Andreja Jesenek, u.d.i.agr.

notranja in zunanja oblikovalka iz podjetja Aja dizajn

Andreja Jesenek, u.d.i.agr.

Bojan Koren

izvajanje klimatizacij in elektroinstalacije Kli-max s.p.

Bojan Koren

Bojan Lemič

iz podjetja Lecom d.o.o.

Bojan Lemič

Janja Frelih Gorjanc, univ. dipl. psihologinja

specialistka zakonske in družinske terapije iz Inštituta Krog Terapevtski center Kranj

Janja Frelih Gorjanc, univ. dipl. psihologinja

Marjeta Vide Lutman

vodja tehnike in marketinga iz podjetja Fibran Nord

Marjeta Vide Lutman

Matej Vajdič

iz SYSTEMAIR d. o. o.

Matej Vajdič

Matjaž Valenčič

energetski svetovalec En Svet

Matjaž Valenčič

Mag. Miha Tomšič, univ.dipl.inž. gradbeništva

vodja na področju gradbene fizike iz Gradbenega inštituta ZRMK d.o.o., Center za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo

Mag. Miha Tomšič, univ.dipl.inž. gradbeništva

Peter Luin, univ.dipl.prav.

iz podjetja VKNJIŽBA nepremičninski postopki d. o. o.

Peter Luin, univ.dipl.prav.

Aleksandra R. Tisnikar

Adriatic Slovenica

Aleksandra R. Tisnikar

Alenka Čibej

Jelovica okna d.o.o.

Alenka Čibej

Blaž Kandrič

finančni svetovalec, BTP Indegra d.o.o.

Blaž Kandrič

Carmen Hladnik Prosenc

energetska svetovalka, ENSVET Trbovlje

Carmen Hladnik Prosenc

Damijana Voglar

učna terapevtka in univ. dipl. psihologinja

Damijana Voglar

Denis Skok

Vse za dom

Denis Skok

mag. Franc Pesjak, uni.dipl.ing.

vodja prodaje v podjetju Termo-tehnika

mag. Franc Pesjak, uni.dipl.ing.

Janka Planinc

Zavarovalnica Triglav

Janka Planinc

Jože Babič

AJM okna-vrata-senčila d.o.o.

Jože Babič

Karmen Ilić, dipl. ing. gradbeništva

iz podjetja Geoinvest

Karmen Ilić, dipl. ing. gradbeništva

Katarina Grgič

Nova KBM

Katarina Grgič

Katja Bleiweis Strgar, univ. dipl. inž. geotehnol.

vodja vrtnega centra Pro Horto

Katja Bleiweis Strgar, univ. dipl. inž. geotehnol.

Lovro Ameršek, univ. dipl. vki.

Lovro Ameršek, univ. dipl. vki.

mag. Marjeta Blinc Pesek, dr. med., spec. psihiatrije

Psihiatrična ordinacija Rudnik

mag. Marjeta Blinc Pesek, dr. med., spec. psihiatrije

Matevž Likar, univ. dipl. biolog

strokovnjak za vrtove

Matevž Likar, univ. dipl. biolog

Miha Bedenk

Eximma inženiring d.o.o.

Miha Bedenk

Petra Možina, univ.dipl.inž.kraj.arh.

Petra Možina, univ.dipl.inž.kraj.arh.

Robert Gradišar, ing.

Lesmo d.o.o.

Robert Gradišar, ing.

Saša Ribič, univ. dipl. pedagoginja in sistemska psihoterapevtka

Saša Ribič, univ. dipl. pedagoginja in sistemska psihoterapevtka

Sebastjan Kovač, dipl. inž.

Slikopleskarstvo Valjček

Sebastjan Kovač, dipl. inž.

Tadej Fišer

iz podjetja FIŠ

Tadej Fišer

Uroš Buda

predsednik sekcije slovenskih sobodajalcev pri GZS turistično-gostinski zbornici

Uroš Buda

Bojan Skubic

mojster klepar-krovec, sodni izvedenec in cenilec specialistom za obrtno dejavnost krovstvo-kleparstvo, pri Obrtni zbornici Slovenije

Bojan Skubic

Daniele Toscano, univ. dipl. inž. arh.

Daniele Toscano, univ. dipl. inž. arh.

asist. David Antolinc

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani

asist. David Antolinc

Helena Kovač, u. d. i. a.

GEOPLAN d.o.o. Kamnik

Helena Kovač, u. d. i. a.

mag. Karmen Darvaš Šega

Finančna hiša d.o.o.

mag. Karmen Darvaš Šega

Irena Kleindienst, univ. dipl. prav.

Apolonij d.o.o.

Irena Kleindienst, univ. dipl. prav.

Jože Opara

svetovalec za odpravo vlage in plesni, Tim Opara d.o.o.

Jože Opara

Maja Justin

Mizarstvo Justin d.o.o.

Maja Justin

Marko Pirc, mag. inž. energ.

energetski svetovalec, energetsko svetovalna pisarna Brežice

Marko Pirc, mag. inž. energ.

Peter Pavšič, arhitekt

ARHI PETRUS

Peter Pavšič, arhitekt

asist. Patricija Cotič

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani

asist. Patricija Cotič

Tanja Glažar

strokovnjakinja za feng shui

Tanja Glažar

Tina Pipan, univ. dipl. org.

Djotiš in Vastu svetovalka

Tina Pipan, univ. dipl. org.

Tomaž Izak, dipl. inž. geod.

Geo2 d.o.o.

Tomaž Izak, dipl. inž. geod.

Uroš Fonovič, univ. dipl. inž. arh.

Lunos d.o.o.

Uroš Fonovič, univ. dipl. inž. arh.


© Mladinski mediji d.o.o