Dom za mlade Družine in pare

Na hiše in druge gradbene objekte delujejo razni dejavniki, med drugim tudi vremenski vplivi. Le ti vplivajo na kakovost zgradbe in s tem tudi življenja. Ste kdaj opazili lise na stenah? Le te se pojavijo na površinah, kjer se stikata topel in mrzli zrak in so posledica kondenzacijske vlage. Zgradbe, ki so pravilno izolirane, omogočajo velike prihranke energije, posledično tudi denarja. Ustrezna toplotna izolacija bo preprečevala izgubo toplote v hladnem obdobju leta, s tem pa znatne prihranke pri porabi energije. Podobno velja poleti, ko se notranjost zgradbe ne bo pretirano segrevala. Poznamo toplotno izolacijo in pa hidroizolacijo. Mi se bomo osredotočili na toplotno izolacijo, o kateri smo se pogovarjali s Tadejem Zimicem, samostojnim podjetnikom podjetja Montažna gradnja in predstavnikom podjetja Aurig d. o. o. iz  Cerknice.

Za toplotno in zvočno izolacijo uporabljamo naravne (pluta, lan, bombaž, lesna vlakna …) in umetne (penjeno steklo, mineralna volna, polisteren …) toplotnoizolacijske materiale. Najpogosteje se za izolacijo uporabljajo plošče iz stiropora, mineralne in steklene volne ter plošče iz poliuretana.

Izolacijske materiale lahko glede na obliko razdelimo na sedem skupin:

• mehke in poltrde izolacijske plošče,
• trde izolacijske plošče,
• večplastne plošče,
• utorjene plošče,
• material v svitkih,
• izolacijski trakovi in
• posebne oblike izolacijskih materialov.

Prednosti in slabosti toplotne izolacije

Toplotno izolacijo načeloma projektira projektant. Obstaja več tipov z različnimi lastnostmi.

1. Steklena volna (Ursa, Isover, Knauf insulation): uporablja se za izolacijo ostrešja in gips predelnih sten. Za streho se priporočajo izolacije z labdo 0,035 W/mK, za steno pa mora biti namenska izolacija za stene, da se ne poseda. V zadnjih letih na trg prihajajo nove steklene volne, ki naj bi imele naravna veziva, ki naj bi bile prijaznejše za delo.

2. Kamena volna (Tervol): za strehe in stene ima gostoto 30 kg, 50 kg ali 80 kg/m3. Prednost kamene volne je, da je odporna na ogenj, slabost  pa je transport in skladiščenje, saj jo za dobro izolarano mansardo potrebuješ cel kamion. Težje se jo tudi reže in montira, saj med ploščami prihaja do špranj. Pri estrihih pa se obnese odlično, saj duši udarni zvok.

3. Stiropor (Fragmat): se dobro obnese pri izolaciji fasad in pod estrihi. Ni občutljiv na vlago, je pa občutljiv na vodo (za izolacijo kleti ni primeren). Novejši stiroporji so obogateni z grafitom (siva barva) in zato izolarajo do 20 % bolje. Slabost so špranje, ki se pojavijo med ploščami. Najbolje jih je zapolniti s purpenom in ne z lepilom.

4. Stirodur (XPS) (Fibran, Stirodur, Ursa …): prednost je neobčutljivost na vodo. lahko se uporablja za izolacijo kleti in pod estrihi v kleti. Uporablja se tudi za oblogo napuščev.

5. Naravne izolacije (celulozna izolacija, lesna vlakna, konoplja, ovčja volna …): so praviloma pridobljene z bistveno manj energije in bistveno manj onesnažujejo okolje v fazi izdelave in odlaganja. Večina teh izolacij je izdelana iz sekundarnih surovin. Predvsem izolacije v kosmičih se odlično obnesejo, saj zapolnijo ves prostor v konstrukciji, ki jo izoliramo. Vgrajujemo jih s pomočjo vpihovalnih strojev, ki izolacijo premešajo in z zračnim pritiskom vpihajo po cevi v konstrukcijo (streho, leseno steno, stensko oblogo …) Te izolacije imajo veliko specifično toploto in majhno toplotno prevodnost, posledično pa velik fazni zamik toplote.

Največkrat uporabljeni izolaciji iz naravnih materialov sta celulozna izolacija in lesna vlakna.

Lahko se dobijo tudi v obliki mehkih ali trdih plošč, ki se vgradijo ročno. Prednost naravnih materialov je dobra topotna izolacija, manjše onesnaževanje okolja, možnost sprejemanja in oddajanja vlage, slabost pa občutljivost na vodo, zato se ne smejo uporabljati na mestih, kjer je prisotna voda.

Kar se negorljivosti tiče, je najboljša kamena volna, ki edina ne gori. Cenovno je najugodnejši EPS (stiropor). Stiropor je samonosilna izolacija, kar pomeni, da ne potrebuje lepljenja po celotni površini in se jo običajno s posebnimi plastičnimi distančniki pritrdi na steno. Toplotnoizolacijski omet je po svoji funkciji še vedno samo omet, ki pa ima to prednost, da ima dobre izolativne značilnosti. Osnovna funkcija stiropora in kamene volne je izboljšati izolacijo hiše. Toplotnoizolacijski omet sicer izboljša toplotno zaščito hiše, vendar ga ne moremo primerjati z materialom, kot je stiropor. Prednost XPS-a (stirodur) je v tem, da je to edina toplotna izolacija, ki ne vpija vode, poleg tega je tlačno ekstremno odporna – celo do 700 kPa. Poliuretanska toplotna izolacija pa je v primerjavi z drugimi najbolj izolativna, če upoštevamo njeno debelino. Če potrebujete majhno debelino toplotne izolacije, je torej najprimernejša poliuretanska, če potrebujete tlačno ekstremno odporno in neobčutljivost na vlago, pa je najboljši XPS. Če je potrebno, da toplotna izolacija ni vnetljiva, je smiselna kamena volna. Če ni nekih posebnih potreb ali zahtev, je najbolj primeren EPS, ki je razmeroma zelo toplotno izolativen in najcenejši.

Prednosti dobre toplotne izolacije so:

• manjše izgube in s tem manjši stroški,
• večje bivalno udobje,
• daljša življenjska doba objekta in
• preprečeno nastajanje plesni.

Nestrokovna izbira izolacije

Problemi nastajajo pri nestrokovni izbiri. Najbolj je problematično to, ker je danes moderno pretiravanje s toplotno izolacijo, kar pomeni nepotrebne visoke stroške. Izkoristek toplotne izolacije je namreč premosorazmeren do določene debeline, potem pa dodatna toplotna izolativnost pada. Če karikiramo: razlika je občutna, če imate 5 ali 10 cm toplotne izolacije. Če je imate 30 ali 35 cm, je razlika zelo majhna. Če pa je imate 100 ali 120 cm, pa je razlika neopazna, popolnoma simbolična. Za ravno streho se ne priporoča več kot 20 cm toplotne izolacije z lamdo EPS-a ali XPS-a, za fasado ne več kot 14 cm. Pasivne hiše imajo svojo specifiko, seveda je tam potrebno več toplotne izolacije, vendar se že pojavlja vprašanje, ali je »hermetična« zaprtost res prijazna človeškemu telesu. Včasih, ko je ljudem pihalo v hišo pri številnih špranjah, je bil nivo zdravja denimo višji kot danes.

Vsebina: Mojca Buh

Ti je ta članek všeč?

100%

Tweet

Sorodni članki